Tajvan se ne bo spoprijel s Kitajsko, je dejal podpredsednik otoka in obžaloval "agresivno vojaško" vedenje Pekinga. Tajvan kljub temu ostaja samostojen in ne namerava izzvati konflikta z Ljudsko republiko Kitajsko.

Ameriške vojne ladje se približujejo vodam Venezuele v južnem Karibskem morju, kar je del prizadevanj administracije Donalda Trumpa za okrepitev boja proti trgovini z drogami. Mobiliziranih je več deset tisoč vojakov. Reuters, Al Jazeera in France 24 poročajo o tem dogodku.

NATO je aktiviral bojna letala zaradi poleta ruskih strateških bombnikov Tu-95MS nad nevtralnimi vodami Barentsovega in Norveškega morja. Poljska je sporočila, da so njene sile pospremile ruska letala iz cone svoje odgovornosti.

Severna Koreja je izstrelila balistično raketo v smeri Japonskega morja, poročajo južnokorejski viri. Izstrelitev je potrdilo južnokorejsko tiskovno agencijo Yonhap.

Med Kitajsko in Japonsko je izbruhnil diplomatski spor zaradi Tajvana, ki opozarja na možnost vojne. Japonska premierka Sanae Takaichi je izjavila, da bi kitajska vojaška akcija proti Tajvanu lahko bila obravnavana kot kriza nacionalnega preživetja. Tajvan je napovedal znatno povečanje obrambnega proračuna na 40 milijard dolarjev, kar je odziv na naraščajoči kitajski vojaški pritisk.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ZDA izvedle nov vojaški napad na plovilo pri obali Venezuele, ki naj bi tihotapilo droge. V napadu je umrlo šest ljudi, ki naj bi bili povezani s teroristično organizacijo. To je že peti tovrstni napad.

Napetosti med Kitajsko in Japonsko so se zaostrile po izjavah japonske premierke o možnem vojaškem odzivu Japonske na kitajski napad na Tajvan. Kitajska je izrazila zaskrbljenost zaradi varnosti svojih državljanov na Japonskem in opozorila na naraščajoče nevarnosti. Kitajska obalna straža je bila aktivna tudi pred otoki Senkaku, kar je dodatno prispevalo k napetostim. Tajpej je poročal o incidentih z ladjami in letali.

Deset držav Latinske Amerike je obsodilo nedavni vdor ameriških bojnih letal v bližini venezuelske obale. Incident, ki se je zgodil v četrtek, so zaznali 75 km od obale Venezuele in je sprožil kritike iz Venezuele. Regionalni blok držav je izrazil zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele.

NATO je izdal opozorilo Rusiji, medtem ko Alex Christoforou poroča o nevarnosti, ki jo predstavlja 'brezglavi' Putin. Pojavile so se informacije o premikih enot Kellogg blizu Baltskega morja. Emmanuel Macron razmišlja o kontroverznem predlogu o zasegu ruskega denarja, kar naj bi povzročilo kaos. Vladimir Putin je predlagal podaljšanje sporazuma Novi START do leta 2027, s čimer daje Donaldu Trumpu čas do februarja 2027 za odločitev glede prihodnosti sporazuma o jedrskem orožju.

Kremlj je obsodil govor o sestreljevanju ruskih vojaških letal nad Evropo kot brezglav, agresiven in kot resno zaostrovanje napetosti v bližini ruske meje. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je izjave označil za neodgovorne, saj ni dokazov, ki bi podpirali trditve o kršitvah zračnega prostora. Novinar Vitalij Portnikov je za Espreso TV izjavil, da Moskva očitno preizkuša rdeče linije EU in da je ključno vprašanje, kaj se bo zgodilo, ko bo sestreljeno prvo rusko letalo s posadko.

Tri ruska bojna letala MIG-31 naj bi v petek kršila estonski zračni prostor za dvanajst minut, kar je Tallinn pozvalo k posvetovanju v skladu s členom 4 pogodbe NATO. Rusija zanika vdor. Zaradi incidenta bodo Združeni narodi sklicali nujno srečanje.

V Teheranu so tisoči Irancev obeležili obletnico vdora v ameriško ambasado leta 1979. Na proslavi so bile razstavljene makete raket, z žerjava pa so viseli lutki Donalda Trumpa in Benjamina Netanjahuja. Demonstranti so vzklikali "Smrt Ameriki, smrt Izraelu!" in peli revolucionarne pesmi, pet mesecev po kratki vojni z Izraelom, v kateri so ZDA sodelovale z napadi na ključne jedrske objekte.

Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu predstavila govor o stanju Unije, ki je potekal v napetem političnem ozračju. Soočala se je s kritikami in grožnjami z novimi glasovanji o nezaupnici. V govoru je predstavila prioritete in vizijo EU do leta 2026, pri tem pa poskušala prepričati o svojih uspehih v luči prihajajočih volitev v Evropski parlament leta 2024, kjer se pričakuje razprava o reformi in širitvi Unije.

Predsednikov odposlanec ZDA, Steve Witkoff, naj bi ta teden obiskal Rusijo po potovanju v Izrael in Gazo. Kremelj je sporočil, da je Vladimir Putin pripravljen na srečanje z Volodimirjem Zelenskim, če bodo predhodno opravljene potrebne priprave.

Po tem, ko so ZDA napotile tri bojne ladje v bližino Venezuele, se je povečala zaskrbljenost v Latinski Ameriki. Brazilija je izrazila zaskrbljenost zaradi prisotnosti ameriške vojske, bolivijski predsednik Luis Arce pa je ostro obsodil ameriško vojaško napotitev v bližini Venezuele.

Donald Trump je ukazal ameriškemu vojaškemu napadu na ladjo iz Venezuele v južnem Karibskem morju. Ladja naj bi prevažala droge. V napadu je bilo ubitih enajst članov tolpe Tren de Aragua, ki jih je Trump označil za "narcoteroriste".

Donald Trump naj bi razmišljal o vojaških udarih proti drogovnim kartelom na ozemlju Venezuele. Poleg tega je Trump preimenoval ameriško obrambno ministrstvo v ministrstvo za vojno in izrazil željo, da bi naslednje leto gostil vrh G20 v svojem klubu na Floridi, kjer upa na udeležbo Putina in Xija. Nicolás Maduro je pozval ZDA, naj opustijo načrte za nasilno zamenjavo režima v Venezueli.

Severna Koreja je obtožila Južno Korejo nevarne provokacije, ker naj bi ta izstrelila opozorilne strele na severnokorejske vojake v bližini meje. Incident se je zgodil med skupnimi vojaškimi vajami ZDA in Južne Koreje, kar je po mnenju Severne Koreje povečalo napetosti.

Venezuela je napovedala, da bo s svojimi ladjami in droni patruljirala po svojih teritorialnih vodah kot odgovor na povečano prisotnost ameriške mornarice v Karibih. Poleg tega je Venezuela Združene države obtožila načrtovanja napotitve jedrske podmornice in križarke z izstrelki na svoje obale. Napetosti med državama se stopnjujejo, saj je Washington ponudil visoko nagrado za informacije, ki bi pripeljale do aretacije Nicolása Madura.

Nicolás Maduro je odredil priprave na domnevno ameriško invazijo, medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump v sklopu prizadevanj za zajezitev trgovine z drogami ob venezuelsko obalo napotil tri vojaške ladje. ZDA so tudi ponudile 50 milijonov dolarjev za informacije, ki bi pripeljale do aretacije Madura.